• iz interneta
• po pošti brezplačno

Najprej na disku ustvarimo prazno particijo, npr. s programom Partition Magic. Nato v računalnik vstavimo Ubuntu CD in ga zaženemo iz CD-ja.

OPOZORILO: Če namestitveni program zamrzne oziroma nameščamo na prenosnik, na začetku pritisnimo F1, za izpis dodatnih možnosti namestitvenega programa. Sledi običajna namestitev.

• izbira jezika
• ostale izbire

• 2 Gb trdega diska namenimo izmenljivemu prostoru (tim. swap particija),
• sistemu (particija /, oz. particija root) namenimo vsaj 6 Gb,
• ostali del namenimo /home particiji (sem se shranjujejo osebne nastavitve in datoteke uporabnikov).

Nvidia je že pregovorno bolj prijazna do Linuxa, zato uporabniki njihovih grafičnih kartic z nameščanjem gonilnikov nimajo večjih težav. Nekaj več težav pa zna biti s karticami podjetja ATI. Praviloma bi sicer morale delovati tudi ATI-jeve grafične kartice, včasih pa je potrebno ATI-jeve gonilnike namestiti ročno.

…

• help.ubuntu.org
• ubuntu.si
• Ubuntu forumi
• IRC: #ubuntu.si @ IRCNet
• IRC: #ubuntu @ Freenode

System - Administration - Language support Sistem - Administracija - Language support Obkljukamo jezike, ki jih želimo imeti podprte in izberemo privzeti jezik (Default Language).

Če želimo da se ob prijavi v Ubuntu (oz. v njegovo grafično okolje) zaženejo kakšni programi, npr. Skype, Xchat, ipd., to storimo s klikom na Sistem - Nastavitve - Seje in nato izberemo zavihek Programi ob začetku, kjer enostavno dodajamo programe:

Ubuntu omogoča združevanje oken istega programa v opravilni vrstici. Če se nam to zdi moteče, lahko združevanje oken izključimo. Na praznem namizju kliknemo z desno tipko in izberemo Lastnosti:

Izberemo „Oken nikoli ne daj v skupino“ in klinemo Zapri.

Odpremo datoteko s pravili požarnega zidu, ki temeljijo na iptables:

sudo gedit /etc/network/firewall.sh

V odprto datoteko prekopirajte kodo požarnega zidu.

Sledijo ukazi:

sudo chmod 755 /etc/network/firewall.sh
sudo chown root.root /etc/network/firewall.sh

sudo sh /etc/network/firewall.sh

Odpremo datoteko z opisom mrežnih nastavitev:

sudo gedit /etc/network/interfaces

Poiščemo naslednji del…

iface eth0 inet static
      address xxx.xxx.xxx.xxx
      netmask 255.255.255.0
      network xxx.xxx.xxx.xxx
      broadcast xxx.xxx.xxx.xxx
      gateway xxx.xxx.xxx.xxx
      # dns-* options are implemented by the resolvconf package, if installed
      dns-nameservers xxx.xxx.xxx.xxx xxx.xxx.xxx.xxx
      dns-search xxx.xxxxxxxxx.SI

…in na konec v novo vrstico dodamo tale ukaz:

up /etc/network/firewall.sh

Ena izmed odlik Ubuntuja je enostavnost nameščanja programske opreme. Le ta poteka s pomočjo programskih paketov, ki jih dobimo v posebnih skladiščih (v angleščini jim rečemo repository).

Sezname vzdržujejo in dopolnjujejo razvijalci oz. vzdrževalci (ang. maintainers). Seznam skladišč katerih črpamo podatke se nahaja v datoteki /etc/apt/sources.list.

Uradna distribucija Ubuntu v svojih skladiščih nudi le omejen nabor programskih paketov, saj podprirajo le strogo odprtokodne pakete in pakete brez licenčnih omejitev. Če torej želimo nameščati dodatno programsko opremo, je treba v sources.list dodati dodatna skladišča, ki vsebujejo programske pakete. Taki so med drugim tudi Ubuntu Multiverse, kjer najdemo dodatne kodeke za ogled filmov, fonte in nekatere programe, ki ne sledijo načelom odprte kode.

Z urejevalnikom besedil gedit odpremo datoteko s seznamom programskih skladišč:

sudo gedit /etc/apt/sources.list

V njo prekopiramo spodnji seznam:

deb http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper main restricted
deb-src http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper main restricted

## Major bug fix updates produced after the final release of the
## distribution.
deb http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper-updates main restricted
deb-src http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper-updates main restricted

## 'Universe' repository (non-free)
deb http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper universe
deb-src http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper universe

## 'Backports' repository (non-free)
deb http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper-backports main restricted universe multiverse
deb-src http://si.archive.ubuntu.com/ubuntu/ dapper-backports main restricted universe multiverse

deb http://security.ubuntu.com/ubuntu dapper-security main restricted
deb-src http://security.ubuntu.com/ubuntu dapper-security main restricted
deb http://security.ubuntu.com/ubuntu dapper-security universe
deb-src http://security.ubuntu.com/ubuntu dapper-security universe

## 'Multiverse' repository (non-free)
deb http://archive.ubuntu.com/ubuntu dapper universe multiverse
deb-src http://archive.ubuntu.com/ubuntu dapper universe multiverse

## Sun J2SDK/JRE (Java)
deb http://ubuntu.tower-net.de/ubuntu/ hoary java

## Wine (emulacija okolja Windows 98)
deb http://wine.budgetdedicated.com/apt dapper main

## Cinelerra (program za digitalno montazo videa)
deb http://www.kiberpipa.org/~gandalf/ubuntu/dapper/mjpegtools ./
deb http://www.kiberpipa.org/~gandalf/ubuntu/dapper/cinelerra/pentium4/ ./

## Tor (anonimizacija)
deb http://mirror.noreply.org/pub/tor dapper main
deb-src http://mirror.noreply.org/pub/tor dapper main

## Skype (internetna telefonija)
# deb http://download.skype.com/linux/repos/debian/ stable non-free

OPOMBA: Skladišča, ki jih ne potrebujemo, lahko onemogočimo s tem, da spredaj dodamo znak “#” !

Sledi osvežitev seznama na našem sistemu in nameščanje programskih paketov se lahko začne:

sudo apt-get update

Za popolno predvajanje multimedijskih vsebin pod Ubuntu Linuxom je dobro namestiti nekatere dodatne (zaprtokodne ter lastniške) kodeke in nekaj dodatnih predvajalnikov.

Več informacij o nameščanju multimedijskih kodekov se nahaja tukaj: https://help.ubuntu.com/community/RestrictedFormats. Kodeke namestimo z naslednjimi ukazi:

sudo apt-get install gstreamer0.10-ffmpeg
sudo apt-get install gstreamer0.10-pitfdll
sudo apt-get install gstreamer0.10-plugins-bad
sudo apt-get install gstreamer0.10-plugins-bad-multiverse
sudo apt-get install gstreamer0.10-plugins-ugly
sudo apt-get install gstreamer0.10-plugins-ugly-multiverse 
sudo apt-get install gxine
sudo apt-get install libxine-main1
sudo apt-get install libxine-extracodecs
sudo apt-get install toolame

w32codecs omogoča predvajanje WMV, RealMedia in ostalin Windows kodekov. DRM zaščitenih vsebin s tem kodekom ni mogoče predvajati.

sudo apt-get install w32codecs 

V primeru, da so z namestitvijo w32codecs težave (paket ne obstaja), ga namestimo takole:

wget -c http://www.debian-multimedia.org/pool/main/w/w32codecs/w32codecs_20060611-0.0_i386.deb
sudo dpkg -i w32codecs_20060611-0.0_i386.deb

Nekateri DVD-ji so zaščiteni s sistemom CSS (Content Scrambling System), ki ga je mogoče razbiti. Potrebujemo knjižnico libdvdred:

sudo apt-get install libdvdread3
sudo /usr/share/doc/libdvdread3/examples/install-css.sh

Za predvajanje RA in RV datotek in audio/video toka (stream) potrebujemo RealPlayer:

sudo apt-get install realplay

VLC je eden bolj zmogljivih predvajalnikov (na voljo je tudi za okolje Windows):

sudo apt-get install vlc mozilla-plugin-vlc

MPlayer je eden najbolj zmogljivih predvajalnikov za okolje Linux. Predvaja praktično vse znane formate, omogoča shranjevanje audio/video toka na disk, in še marsikaj. Namestimo ga z ukazom:

sudo apt-get install mplayer-386 mplayer-fonts

OPOMBA: namestitev paketa mozilla-mplayer (gre za vtičnik za Firefox) ni priporočljiva, saj Firefox v tem primeru RealAudio/RealVideo vstavke predvaja nepravilno. Če imate paket slučajno že nameščen, pa bi se ga radi znebili lahko to storite z ukazom:

sudo apt-get remove --purge mozilla-mplayer

Beep Media Player je namenjen predvajanju glasbe, omogoča pa tudi poslušanje internetnega radia. Gre za naslednika XMMS oz. klon predvajalnika WinAmp v okolju Windows. Namestimo ga z ukazom:

sudo apt-get install beep-media-player

Sedaj lahko odjadramo na spletno stran Shoutcast, si izberemo željeni interneti radio in pričnemo s poslušanjem, hkrati pa v Firefoxu še nastavimo, da je privzeti predvajalnik za internetni radio /usr/bin/beep-media-player.

Da bi bil naš Linux sistem kar najbolj kompatibilen z Windows sistemi, je dobro namestiti dodatne pisave (fonte). Spodnji postopki namestijo tudi tim. Windows fonte, ki so sicer na voljo brezplačno. Namestitveni program jih potegne iz interneta, odpakira in namesti v Uubuntu. Namestitev dodatnih fontov poteka takole:

sudo apt-get install xfonts-intl-arabic
sudo apt-get install xfonts-intl-asian
sudo apt-get install xfonts-intl-chinese
sudo apt-get install xfonts-intl-chinese-big
sudo apt-get install xfonts-intl-european
sudo apt-get install xfonts-intl-japanese
sudo apt-get install xfonts-intl-japanese-big
sudo apt-get install xfonts-intl-phonetic
sudo apt-get install gsfonts-x11
sudo apt-get install msttcorefonts
sudo fc-cache -f -v

Ubuntu ima na nekaterih mestih še vedno težave z zvokom. Tako Firefox privzeto ne predvaja zvoka v Flashu (na primer na Youtube.com). To rešimo z namestitvijo paketa alsa-oss:

sudo apt-get install alsa-oss

Firefox nato poženemo z ukazom:

aoss firefox

Če želimo, da se Firefox vedno zažene z preko alsa-oss „pretvornika“, je treba popraviti zagonski meni in povezavo do Firefoxa v opravilni vrstici. to storimo takole:

• za spremembo povezave v opravilni vrstici: Desni klik na ikono Firefoxa - Lastnosti - Ukaz spremenimo v: „aoss firefox %u“
• za spremembo zagonskega menija Desni klik na meni „Programi“ - Uredi menije - izberemo Internet in nato Firefox web browser - Desni klik - Lastnosti - Ukaz spremenimo v: „aoss firefox %u“

Več informacij na: https://help.ubuntu.com/community/Java, http://www.ubuntu.si/dokuwiki/doku.php?id=namestitev_jave ter https://help.ubuntu.com/community/Java Namestitev javanskega okolja in javanskega vtičnika za Firefox:

sudo apt-get install sun-java5-jdk sun-j2re1.5 j2re1.4 j2re1.4-mozilla-plugin sun-java5-plugin

Če želimo Sun-ovo Javo nastaviti kot privzeto, to storimo takole:

sudo update-alternatives --config java

Za ostale javanske „dodatke“ pa takole

sudo update-alternatives --config jar
sudo update-alternatives --config javac
sudo update-alternatives --config javadoc
sudo update-alternatives --config javah
sudo update-alternatives --config javap
sudo update-alternatives --config javaws

sudo nano /etc/jvm

Dodamo vrstico: /usr/lib/j2sdk1.5-sun

Namestitev Acrobat Readerja in dodatkov zanj: sudo apt-get install acroread mozilla-acroread acroread-plugins

Namestitev modula za arhiviranje z ARJ:

sudo apt-get install rar
sudo ln -fs /usr/bin/rar /usr/bin/unrar

V Ubuntu Linuxu lahko iz digitalnega fotoaparata prenašamo slike, jih urejamo, tiskamo in še marsikaj.

Eden najboljših programov za delo z grafiko pod Linuxom se imenuje GIMP. Program omogoča pretvorbo slik iz različnih formatov, uporabo različnih efektov, retuširanje, itd. Gre za program, ki je precej podoben Adobe PhotoShopu v okolju Windows, le da je GIMP popolnoma brezplačen in odprtokoden. GIMP z nekaj dodatniki vtičniki namestimo takole:

sudo apt-get install gimp gimp-svg gimp-gap gimp-texturize

Na voljo je tudi obsežen in pregleden priročnik za uporabo grafičnega programa GIMP v slovenščini.

Za prenos slik iz digitalnega fotoaparata potrebujemo program Digikam:

sudo apt-get install digikam

Ko v račnalnik vključimo digitalni fotoaparat, ga Ubuntu zazna in odpre se okno:

Če želimo da se kot privzeti program zažene Digikam, je to potrebno nastaviti v Sistem - Nastavitve - Removable media and devices

Namizno založništvo (tim. DTP) je bilo včasih pod Linuxom slabo podprto, pa vendar se to hitro spreminja. Trenutno se najbolj uporablja program Scribus, nekateri pa prisegajo tudi na Inkscape. Namestimo ju takole:

sudo apt-get install scribus

sudo apt-get install inkscape

Tisti uporabniki Ubuntu Linuxa, ki se ukvarjajo z glasbo, se bodo gotovo razveselili programa NoteEdit. Na kratko: gre za zmogljiv program za urejanje notnih zapisov. Namestitev poteka takole:

sudo apt-get install noteedit
sudo apt-get install abcm2ps

NoteEdit omogoča izvoz in uvoz različnih glasbenih datotek, tudi MIDI. Zelo uporabna pa je tudi možnost tiskanja. Paket abcm2ps potrebujemo, če želimo notni zapis natisniti v PostScript datoteko (ki jo kasneje lahko pretvorimo v PDF). Tiskanje poteka tako, da v meniju File izberemo Export in nato Export ABC. Potem iz konzole (iz podimenika kamor smo shranili datoteko export.abc napišemo:

abcm2ps -c -O= export.abc

…in dobimo datoteko export.ps, ki jo lahko odpremo s pregledovalnikom PostScript datotek (tako da v Konquerorju kliknemo nanjo), nato pa natisnemo ali izvozimo v PDF z ukazom ps2pdf.

Na voljo je tudi priročnik za Noteedit v angleščini (tudi v obliki PDF.

Zmogljiv program za zapisovanje CD/DVD plošč za namizno okolje Gnome, ki ga uporablja Ubuntu je Gnomebaker:

sudo apt-get install gnomebaker

Pod Linuxom obstaja tudi zelo zmogljivo orodje za digitalno urejanje videa, Cinelerra. Cinelerra omogoča uvoz in izvoz video in audio posnetkov iz/v številne formate, omogoča poljubno število audio in video stez, na voljo so številni efekti, omogoča tudi izdelavo animacij, itd. Orodje uporabljajo tudi profesionalci. Eden izmed razvijalcev Cinelerre, Andraž Tori, je iz Slovenije, za skladišče programskih paketkov pa skrbi Jure Čuhalev. Programski paketi Cinelerre so optimizirani za tri vrste procesorjev in sicer i686, AthlonXP ter Pentium4. Izbira ustreznega skladišča programskih paketov je odvisna od procesorja, ki ga uporabljamo. V seznamu skladišč je privzeto skladišče za procesor Pentium4. Kateri procesor uporablja naš računalnik si lahko ogledamo z ukazom:

cat /proc/cpuinfo

oz:

cat /proc/cpuinfo | grep "model name"

V primeru, da imamo drug procesor možnost je potrebno spremeniti datoteko s seznamom skladišč /etc/apt/sources.list:

• procesor i686: deb http://www.kiberpipa.org/~gandalf/ubuntu/dapper/cinelerra/i686/ ./
• procesor AthlonXP: deb http://www.kiberpipa.org/~gandalf/ubuntu/dapper/cinelerra/athlonxp/ ./
• procesor Pentium4: deb http://www.kiberpipa.org/~gandalf/ubuntu/dapper/cinelerra/pentium4/ ./

Sledi ukaz za namestitev Cinelerre:

sudo apt-get install cinelerra

Skype nudi podporo tudi za Ubuntu sisteme (na vojo je uradno skladišče programskih paketov), vendar ima trenutna stabilna različica Skypa težave z zvokom saj še ni vgrajena podpora za zvočni sistem ALSA.

Je pa le-ta vgrajena v razbojno različico Skype Beta. Skype Beta je sicer polno delujoč program. Deb paket za Ubuntu prenesemo iz uradne Skype strani. Izberemo „Debian package“ (za Xandros, MEPIS, Ubuntu in ostale na Debianu temelječe distribucije) in .deb paket shranimo na disk. Namestitev zaženemo z ukazom:

sudo dpkg -i skype-beta-*.deb

Program Gaim omogoča povezovanje na MSN, ICQ, Yahoo in ostala omrežja, velja pa si namestiti še vtičnik za šifrirano komunikacijo Off-The Record in/ali gaim-encryption:

sudo apt-get install gaim gaim-encryption gaim-otr

Xchat je odjemalec za IRC:

sudo apt-get install xchat

Privzeti odjemalec za elektronsko pošto je Evolution, lahko pa si namestimo Thunderbird z vtičnikom za GPG/PGP šifrirano elektronsko pošto Enigmail:

sudo apt-get install mozilla-thunderbird
sudo apt-get install mozilla-thunderbird-enigmail

Uporabniki interneta lahko svojo zasebnost zaščitimo s šifriranjem, vendar pa šifriranje ne pomaga pri analizi prometa, ko napadalec ne spremlja vsebine komunikacij, pač pa kdaj in iz katere na katero točko v internetu poteka komunikacija.

Pri anonimizaciji prometnih podatkov si lahko pomagamo z uporabo aninimizacijskega omrežja Tor. Tor je porazdeljeno omrežje anonimizacijskih strežnikov, preko katerih lahko uporabniki uporabljajo internet (oziroma, natančneje, preko katerih potekajo TCP povezave). Komunikacija do izhodne točke Tor omrežja je šifrirana. Za dodatno zaščito je smiselno uporabiti tudi orodje Privoxy. Privoxy je filtrirno orodje za HTTP protokol. Enostavno povedano Privoxy lahko poskrbi, da so iz HTML kode, ki jo prejme naš brskalnik odstranjeni vsi zlonamerni deli, ki omogočajo razkritje naše identitete.

Če so skladišča razvijalcev Tor-a že omogočena v našem seznamu skladišč (datoteka /etc/apt/sources.list), je potrebno uvoziti še PGP ključe skladišča:

gpg --keyserver subkeys.pgp.net --recv 94C09C7F
gpg --fingerprint 94C09C7F
gpg --export 94C09C7F | sudo apt-key add -

Sledi namestitev orodja Tor in Privoxy:

sudo apt-get install tor privoxy

Nato je potrebno odpreti konfiguracijsko datoteko Privoxya:

sudo gedit /etc/privoxy/config

in vanjo na konec poglavja 5 dodati naslednjo vrstico:

" forward-socks4a / localhost:9050 . " (brez narekovajev in s piko na koncu!)

Če uporabljamo brskalnik Firefox, lahko namestimo še dodatek TorButton ter Live IP Address. V obeh primerih je potrebno namestiti XPI datoteko (spletno stran kjer se nahaja TorButton pa je pred tem potrebno dodati na seznam strani iz katerih dovolimo nameščanje dodatkov), nato pa ponovno zagnati Firefox.

TorButton v spodnjem desnem kotu statusne vrstice se izpiše ali je povezava preko Tor-a vključena ali ne. Vključimo/izključimo jo s klikom nanjo. Live IP Address pa v spodnjem desnem kotu izpiše naš trenutni IP naslov, oz. IP naslov izhodne točke v Tor omrežju, če smo vključeni v Tor. Live IP Address naš IP naslov lahko preverja v intervalu od 17 do 1422 minut, lahko pa zahtevamo takojšnje preverjanje in sicer preko menuja Orodja - Live IP Address - Force Update Now.

Na koncu lahko še preverimo ali Tor res deluje.

• ročna namestitev
• namestitev .deb paketa:

tar xvfz truecrypt-*.tar.gz

sudo dpkg -i truecrypt-*.deb

sudo apt-get install gpgkeys

• http://wiki.cybersoc.info/doku.php/kubuntu:ssh
• SCP, putty (Windows → Ubuntu)
• fish/ssh protokol za „grafično“ povezovanje z Nautilusom

rdesktop, gnome-rdp

• odjemalec
• strežnik

• povezovanje na Windows sisteme
• Samba strežnik

• odjemalec (Nautilus)
• strežnik

V okolju Linux je mogoče poganjati tudi Windows programe. Prva in hitrejša a manj zanesljiva možnost je uporaba emulatorja, druga bolj zanesljiva a počasnejša pa uporaba virtualizacije.

Wine je odprtokodni emulator sistema Windows 98. Veliko Windows programov je napisanih tudi za Windows 98, zato je Wine načeloma povsem dobra izbira. problem je le, ker emulacija zaradi pomanjkanja dokumentacije zaprtokodnega operacijskega sistema Windows ni popolna. Namestitev:

sudo apt-get install wine

Seznam programov, ki preverjeno delujejo pdo Wine si je mogoče ogledati na naslovu Wine Application DB. Med njimi najdemo tudi programe kot so CorelDraw, PainShop Pro, FrontPage, številne igre (World of Warcraft, Call Of Duty, Outlaws…). Seznam vseh preiskušenih programov z opisi delovanja ali napak pod Wine je mogoče poiskati tudi s klikom na "Browse Apps".

Vmware je podjetje, ki se ukvarja z virtualizacijo računalnikov. Omogoča namreč „izdelavo“ virtualnega računalnika, kamor lahko naložimo poljuben operacijski sistem. Seveda je virtualen računalnik počasnejši, po drugi strani pa je delovanje aplikacij v njem popolno, virtualni stroj pa je tudi enostavno prenosljiv med sistemi.

Vmware Player je brezplačen program v katerem lahko poganjamo virtualne stroje. Registracija ni potrebna. Ubuntu v svojih skladiščih vsebuje paket vmware-player, ki ga lahko namestimo z ukazom

sudo apt-get install vmware-player

Vendar pa vmware potrebuje posebne jedrne module (kernel module), ki jih je treba pripraviti za vsako jedro posebej. Ko Ubuntu izda novo jedro (npr. zaradi varnostnh popravkov), morajo razvijalci Vmware-a izdati tudi nov jedrni modul. To pa navadno storijo z zamudo, zato si bomo v nadaljevanju ogledali postopek „ročne“ namestitve Vmware Playerja.

Iz spletne strani http://www.vmware.com/download/player/ si prenesemo VMware Player for Linux (.tar). Lahko tudi z orodjem wget:

sudo apt-get install wget
wget http://download3.vmware.com/software/vmplayer/VMware-player-1.0.1-19317.tar.gz

Razširimo arhiv:

tar xvfz VMware-player-*.tar.gz 

oziroma:

tar xvfz VMware-player-1.0.1-19317.tar.gz

Poženemo namestitveno skripto:

cd cd vmware-player-distrib/
sudo ./vmware-install.pl

Pozor: Če javi napako pri namestitvi (da je našel že nameščeno različico Vmware-a), vpišemo ukaz:

sudo rm -rf /etc/vmware/

in nato ponovno poženemo namestitev.

Na vsa vprašanja odgovorimo s privzetimi odgovori (pritisnemo enter) in namestitev je končana.

Vmware Player zaženemo z ukazom:

vmplayer

Ko imamo nameščen Vmware Player, pa je potrebno ustvariti še virtualni stroj, kamor bomo lahko naložili poljuben operacijski sistem. Brezplačne rešitve za ustvarjanje virtualnega stroja so:

• prenos že predpripravljenih strojev iz spletne strani Virtual Appliances (uradna stran Vmwarea) - http://www.vmware.com/vmtn/appliances/ (lahko tudi Browser Appliance - http://www.vmware.com/vmtn/appliances/directory/browserapp.html)
• izdelava lastnega virtualnega stroja na spletni strani Easy VMX. Na voljo je enostavno (Super Simple Edition) in napredno (Expert: All Options) ustvarjanje strojev. Če izberemo napredno ustvarjanje strojev je poleg .vmx datoteke potrebno prenesti še virtualni trdi disk (s klikom na Download Images). Predpripravljeni virtualni diski so IDE (SCSI ni na voljo) in sicer od velikosti 500 Mb do 100 Gb. Pred uporabo je treba diske še odkompresirati, daj so shranjeni v formatu ZIP.

[[http://www.howtoforge.com/ubuntu_vmware_server|Navodila za postavitev Vmware Server-ja]. Program je brezplačen, vendar zahteva registracijo.

V svetu Linuxa obstaja tudi odprtokodna rešitev za virtualizacijo - imenuje se qemu. Qemu je tekstovno orodje, ki je razmeroma neprijazno do uporabnika, omogoča pa poganjanje virtualnih strojev podobno kot Vmware.

Poglejmo pakete starega kernela:

sudo dpkg --get-selections | grep 2.6.15-23 

Odstranimo staro jedro:

sudo apt-get remove --purge linux-image-2.6.15-23-386 linux-restricted-modules-2.6.15-23-386

Odstranimo deinštalirane pakete:

sudo dpkg --get-selections | grep deinstall | cut -f1 | xargs sudo dpkg --purge